»Ubesedovanje je točka, na kateri Pasolini pogleda na sedanjost, sedanjost konca 60. let, torej začetkov tega, kar danes poznamo pod imenom kapitalizem. Pogleda na sedanjost kot na nekaj, kar je na neki način že preteklo, in ustvarja mitologijo, neko popolnoma mitološko strukturo iz takratnega trenutka. Ob tem naslavlja fenomene izvora nasilja in to, kako se to nasilje prenaša v vse odnose.«
»Z izrednim občutkom za jezik, s prevajalsko natančnostjo in z naklonjenostjo primorskemu dialektu mu je uspelo besedilo suvereno prestaviti v Vipavsko dolino ter uprizoritvi dodati mediteranskega duha, sočnosti in neposrednosti.«
»Na tem svetu torej Beckettov junak nima ničesar, razen zavedanja lastnega niča – že golo naključje mu lahko vzame vse. Ima pa še moč, da reče 'Jaz'. Z nogami v blatu in z nikoli doseženim nebom potuje svojemu neizbežnemu samouničenju naproti.«
»Shakespeare je z Macbethom ljudsko opisal, kaj naj bi bil umor in kaj naj bi bile posledice umora. Takrat je bila to še zaporna kazen, v današnjih časih pač umor na kakršen koli metaforičen način ni več kaznovan, v nekaterih okoliščinah je celo zaželen, odobravan in pospremljen z aplavzom. Tako da naša predstava je sodobna, a hkrati zelo klasična, ker govori skozi neko klasično zgodbo o sodobnem svetu.«